Zdaj že tradicionalno, tretje leto zapored, se mame otrok s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi odpravimo na letni izlet. Letos nas je v Pulo povabila mama Lidija Gojčič. Lidija Šestak Zorič

Mame iz društva Sonček imamo otroke s cerebralno paralizo, kateri potrebujejo našo nego skozi ves dan in tudi ponoči, zato nismo nikoli brez njih.

Enkrat na leto pa napravimo izjemo. Takrat se mame za tri dni odpravimo od doma same, brez otrok. To je čas, da izkoristimo prijetno s koristnim, da spoznavamo nove kraje, hkrati si odpočijemo roke, hrbtenice, misli in ostalo. Letos smo se odpravile v sosednjo Hrvaško, natančneje v Pulo.

Najprej smo si ogledale Areno, ki je najznamenitejši spomenik Pule. Arena je bila grajena v času Kristusovega življenja, v kateri so v času starih Rimljanov prirejali gladiatorske igre.

Bile smo tudi na Brionih, kjer smo uživale v čudoviti naravi, si ogledale muzeje, v katerih so spomini na predsednika Tita, na njegov način življenja in na številne znane državnike sveta, pa tudi na najpopularnejše ljudi iz svetovne jet-set scene. Takrat so se nam povrnili spomini na življenje, ki smo ga preživele v tej naši skupni državi, v kateri smo se vse me rodile.

Privoščile smo si tudi brezskrbno popoldne na plaži, se kopale v hladnem, a čistem morju, občudovale čudovito naravo in njene vonje, ki so pred poletjem še posebej izraziti.

Nepozaben nam bo ostal tudi obisk nacionalnega parka Kamenjak, ki je hkrati najjužnejša točka Istre. Je polotok s skoraj 30 km plaž, rtov in zalivov. V nacionalnem parku gnezdijo redke ptice in uspevajo številne redke ter ogrožene rastline, katerih je preko 550 vrst, prav tako pa je Kamenjak bogat je z metulji. Posebno doživetje je bil tudi Safari bar, ki je lociran na samem rtu, skrit je med bambusom, izdelan iz materialov in opremljen s stvarmi, ki jih je lastnik našel v naravi ali pobral iz morja.

Ker smo tako redko brez obveznosti do naših otrok, smo želele ure svojega izleta čim bolje izkoristiti, spanja je bilo zato bolj malo, a kakor je rekla ena izmed nas, te štiri ure spanja so ji ogromno pomenile, saj doma v tem času vstane nekajkrat, da spremeni položaj spanja svoje hčere, ki tega sama ne zmore.

Ves čas so bili v naših mislih otroci.

Ja, ravno ti naši otroci, potrebni posebne pozornosti in nege, so zaslužni, da se me mame družimo, spodbujamo druga drugo, ko nam je težko, in se veselimo, ko se krivulja v njihovem razvoju rahlo dvigne.

Fotoutinki

Lidija Gojčič