Ko se sprehodimo po ulici in se srečamo iz oči v oči z osebo s posebnimi potrebami, kaj naredimo? Smo v dilemi kam pogledati? Kako reagirati? Se izogniti? Ogovoriti, odriniti iz misli ali obrniti oči? Kakorkoli odstraniti iz našega življenja ali se izogniti - je to strah s soočenjem ali nepoznavanje "skrivnosti" življenja?

Ljudje s posebnimi potrebami so bili v preteklosti večinoma zavrženi (strogo azilirani), na robu družbe, za zidom na robu mest ali vasi. Odpeljani, dani ali zavrženi so izven naših življenj, izven našega vidnega in intelektualnega zornega kota, večinoma brez državljanskih pravic in možnosti razvoja svojih sposobnosti. Različne družbe in različne kulture so dojemale "posebneže" zelo različno - povzdigovale v bogove (Indija), metale v prepad (Šparta) ali pa so bili vez z onstranstvom (Afrika, domorodni Ameriki).

Kakorkoli, družba in posamezniki želijo, da takih otrok ne bi bilo ali jim taki ne bi bili dani. A tukaj so med nami, z nami, ob nas - nevidni.